Zavržena hrana: naše navade in vedenjski vzorci (1. del)

Spletna anketa Ekologov brez meja je pokazala: ena tretjina Slovencev je prepričana, da zavrže mnogo preveč hrane. Največ zavržemo zelenjave in sadja, kar v večini celo uvažamo. Temu sledijo kruh in mlečni izdelki. V manj kot polovici gospodinjstev ostanke hrane ne zavržejo takoj po obroku. Skoraj četrtina zavržene hrane konča v zabojnikih za mešane odpadke in v prehrani domačih živali. Čas je za akcijo.

Ko smo Ekologi brez meja maja letos objavili spletno anketo na temo naših navad in vedenjskih vzorcev ravnanja z zavrženo hrano, nismo pričakovali takšnega odziva. Tudi zato, ker smo vam v tej dobi hitrih klikov in hipnih odzivov, ki ne dopuščajo časa za premislek, zastavili neverjetnih 39 vprašanj, za katera so anketiranci potrebovali v povprečju skoraj 20 minut. Takšnih vas je bilo natančno 933, medtem ko je anketo obiskalo več kot 2100 posameznic in posameznikov. Za te minute smo vam Ekologi brez meja zelo hvaležni. Na podlagi rezultatov smo namreč lahko prilagodili vsebino naših prizadevanj za Slovenijo brez zavržene hrane. In kaj nam rezultati ankete povedo?

Najprej nekaj o profilu anketiranih – ker smo želeli čim bolj pristno, prostovoljno izpolnjeno anketo, nismo filtrirali odzivov, da bi dosegli kakšna nacionalna povprečja. Povprečja so zavajajoča, ker stvarno ne obstajajo.

A zato nam je anketa povedala, da so se odzvali posameznice in posamezniki, ki so zelo zaskrbljeni za prihodnje generacije, razpoložljivost naravnih virov, zaradi vplivov onesnaženja na zdravje in za kakovost življenja. 80 % vprašanih so bile ženske in le 20 % so bili moški. Tretjina anketiranih ima srednješolsko in dve tretjini višje- in visokošolsko izobrazbo. Skoraj 90 % so družine ali partnerstva, od tega jih ima 53 % enega ali več otrok (21 % z dvema in 12 % s tremi ali več). Dve tretjini jih živi v mestu ali primestju in tretjina na vasi, več kot polovica v večstanovanjski hiši. 67 % jih živi v gospodinjstvih z manj kot 2000 EUR mesečnih skupnih dohodkov. In velika večina jih vrtnari – 46 % jih ima lasten vrt, 25 % jih ima vrt v najemu, souporabi ali vrtnarijo na balkonu. 31 % jih ne vrtnari ali nimajo vrta.

Ena tretjina jih je mnenja, da zavržejo zelo malo ali nič, 36 % zavrže zmerno količino in 35 % zavrže preveč oz. mnogo preveč hrane, kot bi lahko.

Koliko hrane zavržemo na dan?

Več kot petina (22 %) gospodinjstev ocenjuje, da zavržejo več kot 0,25 kg hrane na dan. V ostalih gospodinjstvih so prepričani, da zavržejo manj kot četrt kilograma na dan.

Kaj najpogosteje zavržemo?

Gospodinjstva smo vprašali, katere skupine prehrambenih izdelkov največkrat zavržejo ter omogočili izbiro več odgovorov. V 40 % gospodinjstev največkrat zavržejo svežo zelenjavo in solato, temu sledijo sadje s 36 %, kruh s 33 % in mlečni izdelki z 22 %. Sledijo jim globoko zamrznjena hrana, meso in ribe ter sokovi in druge pijače.

21 % jih ničesar ne zavrže. Zato so bolj veseli hišni in obhišni ljubljenčki ali domači kompostnik. Ob tem se nam mora postaviti vprašanje, ali tako porabljeno hrano lahko razumemo kot zavrženo hrano. Če definiramo zavrženo hrano kot vso hrano, pripravljeno za človeško rabo, potemtakem je odgovor logično pritrdilen. Tudi hrana, ki jo pojedo hišne živali, ali konča na domačem kompostu, je zavržena hrana.

Najpogosteje se zavržejo ostanki pri pripravi jedi, a temu takoj sledijo pokvarjena hrana, ostanki hrane s krožnikov, živila s pretečenim rokom in ostanki prevelikih količin skuhane hrane.

Na vprašanje, iz katerega razloga v svojem gospodinjstvu največkrat zavržejo prehrambene izdelke, smo navedli različne možnosti: plesnivost, pretečen rok uporabe, slab okus, poškodovana embalaža, preveč nakupljeno in preveliko pakiranje. Kar 80 % gospodinjstev je kot razlog zavrženja izbralo napad plesni. Kot drugi razlog je 41 % gospodinjstev zbralo pretečeni rok uporabe, v 17 % pa je k zavrženju pripomogel slab okus hrane. 8 % gospodinjstev je kot razlog zavrženja navedlo prevelik nakup in 4 % gospodinjstev je izbralo preveliko pakiranje.

Kaj naredimo z ostanki?

Le v 40 % gospodinjstev ostankov nikoli ne zavržejo takoj po obroku. Dodatnih 37 % to naredi redko, medtem ko ostanke večinoma oz. vedno zavržejo v 8 % gospodinjstev.

Le v 17 % gospodinjstvih ostanke hrane vedno shranijo v hladilniku za kasnejšo rabo. V 42 % to večinoma naredijo, včasih to naredijo v 28 % gospodinjstev, medtem ko redko ali nikoli ne shranjujejo v 13 % gospodinjstev. Podobno velja za zamrzovanje ostankov hrane.

Kje konča zavržena hrana?

V gospodinjstvih hrano zavržemo na različne konce. V 57 % odstotkih gospodinjstev hrano zavržejo v zabojnik za biološke odpadke. Temu sledi 38 % gospodinjstev, ki svojo zavrženo hrano odložijo na domačem kompostu. 12 % jih hrano zavrže v zabojnik za mešane odpadke, medtem ko v 11 % gospodinjstev uporabijo WC. V 14 % gospodinjstev zavrženo hrano použijejo domači ali sosedovi bolj ali manj hišni ljubljenčki.

Koliko nas to stane?

V večini gospodinjstev so prepričani, da zavržejo za manj kot 10 EUR hrane mesečno, a v četrtini vseh zavržejo za več kot 10 EUR. V 6 % gospodinjstev ocenjujejo, da zavržejo za več kot 30 EUR hrane na mesec.

A zanimivo je s tem primerjati oceno vrednosti kupljene hrane v enem letu, ki v povprečnem gospodinjstvu ostane neporabljena – dve tretjini anketiranih meni, da je zavržene hrane za več kot 200 EUR. 21 % anketiranih meni, da vrednost zavržene hrane presega 500 EUR na leto na gospodinjstvo.

Skratka, sodelujoči so nam pomagali bolje spoznati stanje na področju zavrženja hrane v slovenskih gospodinjstvih. Sploh, ker gre za sodelujoče, ki izkazujejo visoko stopnjo zaskrbljenosti za prihodnost.

Prihodnjič vam bomo predstavili še rezultate o vedenjskih vzorcih pri ravnanju z zavrženo hrano, ki so še bolj zanimivi. Zakaj? Ker nam povedo, kako organiziramo domačo prehrano, kako se pripravimo na nakupe, kako pripravimo obroke, kuhamo in kaj smo vse pripravljeni storiti, da bi bili bolj učinkoviti pri pripravi hrane z namenom, da zavržemo le tisti del, ki se mu nikakor ne moremo izogniti.

Vse to v luči novega podatka, da v gospodinjstvih ustvarimo večji delež zavržene hrane, kot smo verjeli do danes.

Piše: Albin Keuc