V evropskem raziskovalnem centru, EU JRC, so objavili novo študijo na temo količin odpadne hrane. Po njihovi oceni povprečen Evropejec zavrže za 123 kilogramov hrane ali 16 % vse hrane, ki doseže potrošnike. Po njihovi oceni se bi lahko skoraj 80 % te hrane izognili, to je 97 kilogramom. To pomeni, da na ravni EU zavržemo 47 milijonov ton hrane, kateri bi se lahko izognili z metodami dobrega gospodarja in spremembami v ravnanju s hrano. Za razliko od preteklih študij, so strokovnjaki EU JRC ocenili še porabo vode in dušika za proizvodnjo te hrane.
Študija z naslovom Lost water and nitrogen resources due to EU consumer food waste temelji na podatkih iz Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Finske, Nemčije in Romunije, med katerimi sicer obstajajo bistvene razlike v vzorcih potrošnje zaradi različnih življenjskih stilov in kupne moči. V študiji so se omejili na “potrošniško” odpadno hrano, torej tisto hrano, ki nastane v gospodinjstvih in v storitvenih dejavnostih (restavracije, šole). Z upoštevanjem negotovosti in s podajanjem statističnih omejitev, študija prinaša oceno skupne količine odpadne hrane, količino, ki bi se ji lahko izognili ter količine po posameznih živilskih skupinah. Količine, katerim bi se lahko izognili na ravni povprečnega Evropejca, so bile ocenjene med 45 in 153 kilogramov na osebo na leto.
(foto: Image © Istock)
Ko so strokovnjaki ocenjevali količine porabljene vode in dušika so prišli do zanimivih podatkov. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je dušični odtis mesa mnogo večji v primerjavi z zelenjavo, sadjem in žitaricami, četudi je mesa v odpadni hrani manj kot slednjih. To pripisujejo dejstvu, da je proizvodnja mesa surovinsko izjemno intenzivna. To z drugimi besedami pomeni, da lahko z zmanjševanjem količin odpadnega mesa zmanjšamo tako vodni kot dušični odtis. To je seveda zelo pomembno zaradi omejenosti virov, ki so nam na voljo.
V istem času je EU JRC objavil tudi študijo (študija je dostopna tukaj), v kateri prevladuje ocena, da bo zaradi naraščanja prebivalstva, spreminjanja podnebja in dostopnosti virov prehranska (ne)varnost ključen izziv za človeško planetarno skupnost. To je pomembno za Slovenijo, ki sicer, kar se vode tiče, zase še zmeraj meni, da je ima dovolj, je pa zato surovinsko siromašna in odvisna od zelo negotovih tržnih in geopolitičnih razmer.
Na podlagi sporočila za javnost EU JRC pripravil Albin Keuc.