V različnih državah poznamo podobne modele redistribucije hrane pomoči potrebnim. V Sloveniji poznamo primere ljudskih kuhinj, razdelilnic pripravljene hrane in živilskih paketov, s katerimi v večini primerov upravljajo humanitarne nevladne organizacije, kot so Karitas, Slovenska Filantropija, Rdeči križ, Lions klub Slovenija, Zveza prijateljev mladine in veliko drugih organizacij ali posameznikov. Ali je prostor za izboljšanje modela z večjo vključitvijo drugih akterjev?